Parodonalna bolezen pri psih in mačkah
Parodontalna bolezen je najpogostejše obolenje odraslih psov in mačk, ki se ga da v celoti preprečiti s pravočasno in ustrezno higieno zob.
Večina psov in mačk ima znake parodontalne bolezni že pri treh letih starosti. Poleg slabega zadaha je malo lastnikom vidnih pokazateljev bolezni, zato se za profesionalno čiščenje pogosto odločijo prepozno, da bi še preprečili hudo bolezen ali ohranili zobe. Rezultat tega je, da je parodontalna bolezen pogosto prezrta in tako poleg težav v ustih sproži tudi poškodbe notranjih organov.
Parodontalna bolezen se začne, ko bakterije v ustih tvorijo snov (bakterijski plak), ki se prime površine zoba. V bakterijski plak se nalagajo minerali iz sline, ki ga otrdijo v zobni kamen; ta pa se trdno drži zoba. Zobni plak zlahka opazimo, ni pa kot tak vzrok za bolezen. Problem se pojavi takrat, ko se plak in zobni kamen razširita pod linijo dlesni. Bakterije v tem »subgingivalnem« prostoru (prostoru pod dlesnijo) sprožijo v pogon cikel poškodb podpornih zobnih tkiv, kar končno vodi v izgubo zoba. Bakterije pod linijo dlesni izločajo toksine, ki prispevajo k poškodbi tkiv. Poleg tega tudi stimulirajo imunski sistem živali. Bele krvne celice in vnetni kemični signali migrirajo v prostor med dlesnijo oziroma kostjo in zobom. Njihova naloga je uničenje bakterij, vendar kemične snovi, ki jih sproščajo, poškodujejo podporna tkiva zoba. Tako namesto, da bi rešil problem, pacientov lastni imunski sistem pravzaprav še poslabša stanje, kadar se odzove na hude obloge plaka in zobnega kamna.
Parodontalna bolezen zajema gingivitis (vnetje dlesni) in parodontitis (izguba kosti in mehkih obzobnih tkiv). Lahko se kaže v različnem in manjšem ali večjem obsegu. Pogosto je za oceno in zdravljenje potrebna splošna anestezija. Posledice v ustni votlini zajemajo poškodbo ali izgubo tkiva dlesni in razvoj fistule (kanala, ki komunicira z nosno votlino in povzroča nosni izcedek), zlom čeljusti ter infekcijo kosti (osteomielitis). Bakterije iz ust lahko vstopijo v krvni obtok in z njim po celem telesu. Študije pri psih so pokazale, da je parodontalna bolezen povezana z mikroskopskimi spremembami v srcu, jetrih in ledvicah.
Zdravljenje parodontalne bolezni je večplastno. Če ima pes/mačka zobni kamen ali velike količine plaka je potrebno izvesti profesionalno čiščenje zob, ki zajema natančen pregled ustne votline, čiščenje kamna in poliranje. Če je prisotna obširna bolezen je za pravo diagnozo in zdravljenje potrebno pridobiti rentgenske slike ustne votline (ortopan). Pri obsežnem parodontitisu je več možnosti, da ohranimo zobe. Pri tem je potrebno upoštevati pacientovo splošno počutje, stroške določenih postopkov zdravljenja in lastnikovo pripravljenost zagotavljanja ustne higiene doma. Brez slednje parodontalna terapija ni indicirana in hudo prizadete zobe se v tem primeru izpuli.
Lastniki z vzdrževanjem zobne higiene upočasnijo napredovanje bolezni zob in obzobnih tkiv ter zmanjšajo oziroma popolnoma odstranijo potrebo po profesionalnem čiščenju zob. Z dnevnim ščetkanjem zob torej začnemo že pri mladičku in tako ohranimo ustno votlino zdravo.
