Reprodukcija govedi v povezavi s prehrano
Med vodilnimi razlogi za prezgodnje izločanje krav iz črede so ravno reprodukcijske težave, saj povzročajo velike ekonomske izgube. Številne dejavnike, ki vplivajo na plodnost v osnovi razdelimo na genetske dejavnike in vplive okolja. Na presenečenje mnogih med genetske dejavnike sodi približno 10 – 15% vseh vplivov, ostali pa sodijo v skupino vpliv okolja, med katere spada tudi prehrana.
Dejavniki, ki vplivajo na reprodukcijo krav:
Predvsem prehrana in z njo povezane napake, s tem neustrezna preskrba krav s hranilnimi in esencialnimi snovmi je nekaj na kar ima sam rejec ogromen vpliv. Krave so lahko izjemno prilagodljive ter lahko brez večjih težav dopuščajo kratkoročna odstopanja v preskrbljenosti s hranilnimi snovmi, medtem ko dlje trajajoča in večja odstopanja vsekakor povzročajo težave, tako v reprodukciji kot v sami proizvodnosti.
Vpliv prehrane krav se pozna tako pri razvoju foliklov, sami vzpostavitvi pojatvenega ciklusa, njegovem izražanju, uspešnosti oploditve, brejosti, ter samem razvoju zarodka in plodu.
Energija
Količina zaužite energije oziroma ustrezno razmerje le te, je bistvena pri veliki večini živali. Kadar je krava neustrezno oskrbljena v obdobju presušitve, je večja verjetnost, da razvije tako presnovne kot reprodukcijske motnje.
Kadar je v pozni laktaciji in v obdobju presušitve, krava oskrbljena s preveliko količino energije, razvije tako imenovani sindrom debelih krav. Če so krave po telitvi predebele, lahko močno shujšajo zaradi porabe energetskih zalog, s tem pa potrebujejo več časa, da se vrnejo v pojatveni ciklus, imajo več možnosti, da se pojavijo težave kot so zaostala posteljica, poporodne infekcije maternice, cistični jajčniki, presnovne bolezni, kot je ketoza, itd,.
Premalo zaužite energije v zgodnji laktaciji ravno tako vpliva na reprodukcijsko sposobnost. Manj energije kot jo žival zaužije po telitvi, pomeni višjo negativno energetsko bilanco in s tem daljši čas do prve ovulacije. Pojavijo se lahko tihe gonitve, manjša sposobnost oploditve in daljše obdobje med telitvama.
Beljakovine
Kot je pomembno razmerje v preskrbljenosti z energijo, tako je pomembno pravilno razmerje pri vnosu beljakovin. Kadar je oskrba z beljakovinami dlje časa preslaba, se to odraža v slabi reprodukcijski sposobnosti. Ravno tako, se pojavijo težave, kot so večkratna osemenitev za uspešno obrejitev, kadar je oskrba z beljakovinami predobra.
Pri presnovi beljakovin namreč nastajajo amoniak, sečnina in drugi toksični produkti, ki lahko vplivajo na samo reprodukcijo. Povečana količina sečnine lahko negativno vpliva na samo implantacijo zarodka.
Rudninske snovi
Neustrezna oskrba s rudninskimi snovmi vpliva na plodnost posredno in tudi neposredno, saj vpliva na zaužitje krme in s tem na oskrbo z energijo in beljakovinami.
Na nek način kot povsod, je tudi tukaj pomembno razmerje, zato je previdnost pri izbiri mineralno-vitaminskih dodatkov velikega pomena. Dodatek naj bo takšen, da kar se da najbolje pokrije potrebe živali glede na njeno osnovno krmo. Pomembni makroelementi za dobro plodnost pri govedu so predvsem fosfor, kalcij in kalij.
Večkrat omenjen element v povezavi z reprodukcijo je fosfor. Prenizka količina fosforja v obroku namreč močno vpliva na zapoznelo spolno zrelost, neaktivnost jajčnikov, neredne pojatve in slabšo sposobnost osemenitve. Presežek fosforja v obroku pa se lahko kaže v zaostali posteljici, anestriji, vnetjih rodil in podaljšani dobi med telitvama.
Pri kravah je potrebna tudi skrbnost glede koncentracije kalcija v obroku. Neustrezna oskrba s tem elementom namreč vpliva na plodnost posredno zaradi pojavljanja poporodne mrzlice, ki se pogosto razvije zaradi krmljenja živali s presežkom kalcija v času presušitve. Poporodna mrzlica je tudi eden izmed vzrokov za težje porode, zaostanek posteljice in s tem lahko tudi vnetij maternice. Zaradi tega pride do podaljšane involucije maternice in s tem do daljšega poporodnega premora.
Kadar je v obroku presežek kalija to lahko vpliva na poznejši pojav spolne zrelosti in s tem začetek spolnega ciklusa. Presežek kalija lahko zadrži ovulacijo, ter v čredi poveča število živali, katere se ne gonijo. Presežek kalija je pogostejši, kot primanjkljaj, saj ga je v krmi dovolj, večkrat tudi preveč zaradi preobilnega gnojenja. Presežek kalija povzroča tudi slabšo resorbcijo magnezija in natrija.
Med pomembne mikroelemente sodijo mangan, selen, baker, jod in kobalt.
Pogosto omenjen je selen, saj ga je v naši zemlji malo, posledično ga je tudi v doma pridelani krmi premalo, žival ga v jetrih skladišči le kratek čas, zato je potrebno dodajanje le tega v obrok. Premalo selena ravno tako vodi v zaostanek posteljice, slabšo plodnost, abortuse, povečano incidenco mastitisa in telitev slabotnih telet.
Ščitnični hormon, čigar sestavni element je tudi jod, vpliva na delovanje jajčnikov. Pomanjkanje tega hormona povzroči slabše delovanje jajčnikov in s tem manjši uspeh pri oploditvah. Kadar je joda preveč, to privede do različnih težav, med drugim abortusov in manjše odpornosti proti okužbam nasploh.
Pomanjkanje mangana, bakra in kobalta povzroča težave v delovanju jajčnikov, tihe pojatve in abortuse.
Vitamini
Med vitamini, ki so potrebni za pravilno delovanje celotnega kravjega organizma so predvsem karoteni (provitamini vitamina A), ter vitamini A, D in E.
Krave vitamine dobijo na različne načine:
- Doma pripravljen krmni obrok
- Kupljen mineralno-vitaminski dodatek
- Lastna sinteza v vampu
Karoteni imajo, kljub temu, da so provitamini vitamina A, od njega neodvisno vlogo v reprodukciji.
Med najpomembnejšimi provitamini je β-karoten, njegove količine v krvi so namreč odvisne izključno od količine v krmi. Obrok, ki temelji na koruzni in travni silaži, ga praviloma ne vsebuje v zadostnih količinah, ravno tako se kaže primanjkljaj pozimi v mrvi, saj njegova vsebnost močno upade.
Primanjkljaj β-karotena se odraža v počasni poporodni involuciji maternice, zaostanku prve pojatve po telitvi, slabo izraženi pojatvi in slabši sposobnosti osemenitve.
Del zaužitega β-karotena se v črevesju ne spremeni v vitamin A, temveč se nespremenjen resorbira ter prehaja v folikel jajčnika in s tem izboljša kakovost samega folikla ter v maternico, kjer se lokalno pretvori v vitamin A in ugodno vpliva na reprodukcijo.
V rastlinski krmi, ki jo krava zaužije ni vitamina A. V rastlinah se kot omenjeno nahaja njegova predstopnja, provitamin iz katerih se po zaužitju v telesu sintetizira vitamin A. Vitamin A je med drugim odgovoren za zdravje reprodukcijskega trakta, nujen je za ovulacijo, oploditev in samo ugnezditev jajčne celice. Preskrba goveda z vitaminom A je odvisna izključno od vsebnosti karotenov v krmi živali. Od svežih trav jih največ vsebujeta detelja in lucerna. V močnih krmilih so količine karotenov nizke, koruza pa jih vsebuje zelo veliko, vendar ker se ta po večini silira, vsebnost karotenov vpade zaradi fermentacije in daljšega procesa skladiščenja.
Kadar pride do pomanjkanja vitamina A, pride lahko do poznejše spolne zrelosti, abortusov, rojstva slabo vitalnih ali mrtvih telet in zaostanka posteljice ter vnetji maternice.
Vitamin D je nujen za normalen metabolizem kalcija in fosforja. Za tvorjenje vitamina D je potreben zadostno osvetljen prostor.
Vitamin E, pomemben antioksidant, katerega sam pomen v reprodukciji še ni dovolj znan. Študije so pokazale, da se je pri pomanjkanju vitamina E povečalo število zaostalih posteljic. Poznan je tudi njegov pozitiven učinek na dvig plodnosti ter normalen spolni ciklus in razvoj zarodka v povezavi s selenom.
Drugi dejavniki
Poleg prehrane imajo na reprodukcijo, kot na začetku omenjeno vpliv tudi drugi dejavniki. Spodnji graf prikazuje vpliv zdravstvenih motenj na poporodni premor pri molznicah.
Med vsemi dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje živali in tudi njeno reprodukcijo ima zelo velik vpliv tudi dobrobit živali. Bolje kot se bo žival počutila, manj bo težav.
Spodnji graf prikazuje pomen prostora pri jaslih za uspešnost osemenitve (do 150. dne laktacije).
Nasveti za boljšo reprodukcijo in boljše zdravstveno stanje živali
- Skrbno vodenje “Koledarja reprodukcijskih dogajanj v čredi”.
- Skrb za primerno krmljenje presušenih krav (BCS 3,5)
- Zagotovitev obsežnega zauživanja krme po telitvi (BCS 2,75)
- Primerna struktura obroka
- Ustrezna vsebnost energije in beljakovin v obroku
- Dopolnitev z vitamini in minerali
- RMB kot indikator negativne energetske bilance: široko razmerje med maščobami in beljakovinami (RMB (> 1,5) v mleku v obdobju po telitvi kaže na črpanje telesnih rezerv. Lahko je povezano s cistami na jajčnikih, slabšo uspešnostjo prve osemenitve, podaljšanim poporodnim premorom in slabšim indeksom osemenitev.
- V primeru pojava reprodukcijskih motenj (poškodb ali vnetja rodil, neizločitve posteljice v 12 urah po telitvi, nerednih pojatev oz. motenj pojatvenega ciklusa, podaljšanja servisne periode…) se posvetujte z veterinarjem.
- Beleženje prve pojatve, ki se praviloma pojavi od 14. do 35. dne po telitvi
- Krave naj se prvič osemeni po 50. dnevu od telitve (praviloma v 2. pojatvi)
- Najprimernejši čas osemenitve je v času 10 do 24 ur po začetku pojatve.
- Zaželjeno je podrobnejše opazovanje krav v predvidenem času pregonitve, 19 do 22 dni po osemenitvi.
Za konec
Primerna skrb za živali, predvsem glede prehrane, je kot pri vseh vrstah, tudi pri govedu odločilnega pomena za uspešnost reprodukcije. Primerno krmljena žival, brez prehranskih deficitov ali presežkov ključnih snovi, bo pri vseh fazah reprodukcije naletela na bistveno manj težav in zapletov, ki rejcu lahko povzročijo izgube in znatno ekonomsko škodo.
Mnogokrat bi z upoštevanjem ustreznih dobrih praks rejci lahko ogromno prihranili pri veterinarskih stroških.
