Na kratko o steklini
Steklina je ena od najdlje poznanih zoonoz – bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi, saj je prvič omenjena že 2300 let pr.n.š. Povzročajo jo rabdovirusi vrste lyssavirus. Prenaša se preko okužene sline z ugrizi, opraskaninami in preko poškodovane kože in sluznic. Inkubacijska doba – čas, ki preteče od okužbe do pojava prvih simptomov – je različno dolga, večinoma 2-3 mesece in je odvisna od mesta ugriza oz. vstopa v organizem, tipa in količine virusa.
Po vstopu virusa v organizem se le ta pritrdi na celične receptorje in potuje po živčnem tkivu proti centralnemu živčnemu sistemu, kar lahko traja od nekaj dni do več tednov. Bližje centralnemu živčnemu sistemu je virus vstopil, hitrejša bo pot. Ko virus doseže cilj se prične razmnoževati in sledi pot v nasprotno smer, proti perifernemu tkivu, najpogosteje v živčne pleteže in slinske žleze, kjer se s slino tudi izloča.
Bolezen poteka v treh fazah. V prvi, t.i. prodormalni fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, so opazne manjše spremembe v vedenju kot so npr. agresija, hidrofobija, pri divjih živalih odsotnost strahu pred ljudmi, nočne živali pa postanejo aktivne čez dan. Sledi faza eksitacije, ki je obdobje razdražljivosti in agresije, kjer se pojavijo krči in lahko nastopi smrt, tudi pred tretjo fazo, ki jo imenujemo paralitična. V slednji pride do nezmožnosti požiranja, značilnega penastega slinjenja, lahko se pojavi ohromelost in se zaključi s smrtjo.
Razlikujemo dve vrsti stekline – silvatično oz. gozdno in urbano. Glavni rezervoar silvatične stekline v pretežem delu Evrope je rdeča lisica in ponekod rakunasti pes. Urbana steklina pa se zadržuje predvsem v populacijah divjih ali potepuških psov, kjer se širi z ugrizi.
Zadnji primer silvatične stekline pri lisici je v Sloveniji bil ugotovljen leta 2013, medtem ko smo zadnji primer stekline pri ljudeh zabeležili leta 1950. Od leta 2016 je Slovenija, v skladu s predpisi in zahtevami Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), uradno država prosta stekline.
Ukrepi za izkoreninjenje stekline so predpisani v Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (UL RS, št. 98/13). Med ukrepe sodijo tudi obveznosti lastnika, ki navajajo, da mora ta zagotoviti prvo cepljenje psa proti steklini v starosti 12 do 16 tednov, najpozneje ob prvem cepljenju je pes tudi označen in vpisan v centralni register psov. Drugo in tretje cepljenje sledita v 12 mesečnih razmakih, v istem koledarskem letu je lahko le eno cepljenje. Če je tretje cepljenje opravljeno skladno z navedenimi datumi, v trenutni epidemiološki sliki stekline sledi premor, ki ga v skladu z predpisi ugotovi veterinar.
Med ukrepe za preprečevanje stekline je do leta 2019 veljalo tudi cepljenje lisic proti steklini, kar se je opravljalo s polaganjem vab s pomočjo posebej prirejenih letal. Vaba je bila sestavljena iz zunanjega dela, ki lisico privabi in iz notranjega dela, ki je vseboval kapsulo s oslabljenim virusom stekline.
Steklina sodi tudi med obvezno prijavljive bolezni (Pravilnik o boleznih živali, UL RS, št. 81/07), zato je v skladu z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti (UL RS, št. 93/05) potrebno vsak sum pojava stekline prijaviti veterinarski organizaciji.
